25. dirka Po Sloveniji 2018 13. junij - 17. junij

5 pokalov za etapne zmagovalce

06.08.2018

Pogosto izpostavljamo repliko Kolesa 5200, ki ga prejme zmagovalec dirke Po Sloveniji, tokrat pa predstavljamo pet unikatnih pokalov, po enega za vsako izmed etap. Vsak zase je prava umetnina.

1. etapa, Murska Sobota: Kolo življenja

Osrednji del ročno izdelanega pokala je sestavljen iz petih stebrov, ki so v spodnjem delu združeni, v zgornjem pa se ločijo. Celotni pokal obkroža miniatura mlinskega kolesa, ki je z lesenimi klini pritrjeno na jedro. Pokal za zmago na prvi etapi bo tako uvedel motiv kolesa, ki se vije skozi kolesarjenje in celotno dirko vse do zaključnega pokala za skupnega zmagovalca.

Stebri pomurskega Kolesa življenja predstavljajo osnovnih pet elementov narave, hkrati pa napovedujejo pet etap dirke. Vrhovi stebrov simbolizirajo vodo, tok, valovanje reke Mure in njeno zmogljivost. Voda s svojo energijo poganja mlinsko kolo in mlinske kamne, ki meljejo žito – vir življenja.

Pokal je iz ponovno uporabljene hrastove deske starega vinskega soda izdelal mlad rokodelski mojster, s čimer Pomurje sporoča svojo zavezanost trajnostni rabi materialov, krožnim modelom gospodarjenja in spodbujanju kreativnosti na podeželju.

Avtov pokala: Darko Ornik @OrnikWoodArt


2. etapa, Rogaška Slatina: Kristalna amfora

V Rogaški Slatini že 350 let ohranjajo tradicijo ročno izdelanega kristalnega stekla. Vrhunski kristalni  izdelki gredo z roko v roki s prestižnim zdraviliškim turizmom in prenašajo sloves slovenskega znanja in tradicije po vsem svetu.

Rogaška je s svojo tradicijo in zgodovino, šik in trendi blagovna znamka, ki ustvarja vrhunske kristalne izdelke za svetovna tržišča.

Pokal, ki ga prejme zmagovalec etape, je eden izmed najboljših primerov spretnosti mojstrov steklarjev v Rogaški, saj zajema vsa področja ročne proizvodnje.


3. etapa, Celje: Celjski vitez

Tretja etapa Dirke po Sloveniji 2018 se bo zaključila na Starem gradu Celje. Veličasten grad je bil sedež najznamenitejše in najpomembnejše vladarske rodbine, ki je imela matično posest na območju današnje Slovenije − grofov in knezov Celjskih. Ambiciozna in uspešna rodbina je v kratki dobi svoje vladavine v 14. stoletju vtisnila neizbrisen pečat, obenem pa si je s spretno politiko in preračunljivo spletenimi ženitvami nenehno večala bogastvo, vpliv in oblast. Njihov vzpon je bil naravnost meteorski, a se je z zahrbtnim umorom Ulrika Celjskega v Beogradu klavrno končal. Tri zlate zvezde na modri podlagi so danes spomin na veličastno obdobje mesta ob Savinji, ki je sooblikovalo srednjeveško Srednjo Evropo.

Vitez simbolizira moč, oblast in veličino grofov in knezov Celjskih. Ponos Celjank in Celjanov je še vedno živ, duh mogočnega časa vladavine Celjskih bo prisoten za vedno. Kdor ceni in spoštuje svoje korenine, lahko široko razpre krila na poti v svetlo prihodnost.


4. etapa, Kamnik: Kamniška majolika

Kamnik ima več kot 150 let staro tradicijo izdelovanja beloprstne keramike. Že leta 1855 je Florjan Konšek ustanovil podjetje za to dejavnost, ki se je skozi leta dodatno širila in po drugi svetovni vojni dosegla vrhunec, ko se je samo v Kamniku ohranil specifičen način ročnega dela – oblikovanja in slikanja. Za kamniško delavnico je bila namreč značilna beloprstena črepinja in  podglazurna poslikava, ki zahteva veliko vaje slikarjev. Predvsem se je v svetu poznana kamniška majolika. Gre za večkrat spregledan, a pomemben element kulturne dediščine Kamnika.

Izdelavo kamniške majolike so namreč poskusili posnemati številni, a neuspešno. Njena posebnost namreč ni zgolj v obliki, ampak predvsem v specifični poslikavi. Samo kamniške majolike so prepoznane po grbu v sredini, cvetju in značilnih zaključkih v rumeni in modri barvi, ki so stilizirani pavi. Motivi na različnih izdelkih iz kamniške keramike so bili grbi slovenskih mest, cvetje, različne letnice, slike kamniške turistične znamenitosti Malega gradu, Bohinjskega in Blejskega jezera in tudi lovski motivi. Ravno zaradi te posebnosti je skozi leta v slikarski delavnici nastala najpopolnejša zbirka grbov slovenskih in tudi jugoslovanskih mest in trgov. Priznani ustvarjalci kamniške majolike so izdelovali tudi pokale za različna tekmovanja in risali motive po želji naročnikov. Tako je kamniška majolika prepotovala ves svet in postala pomemben del kulturne dediščine Kamnika.

Žal se je s propadom podjetja poslovna zgodba zaključila pred natanko desetimi leti. Ker pa znanje obstaja, dokler so živi ljudje, ki to znanje imajo, ta pomemben del kulturne dediščine ohranjajo v okviru dejavnosti KUD Hiša Keramike. Pokal, ki ga bo prejel zmagovalec četrte etape s ciljem v Kamniku, bo v celoti delo slikarke Irene Radej. Ta je vso svojo delovno dobo delala v Svitu, kjer so izdelovali kamniško keramiko.

Kamniško majoliko nastane tako, da je izdelek potrebno najprej vliti, ročno oblikovati livček in dodati kapljico ter pikice. Izdelek se prvič odžge v peči na 980°C, potem pa je treba ta tako imenovani biskvitni izdelek še poslikati s podglazurnimi barvami. Izdelek se nato glazira in ponovno odžge v peči, kjer se glazura stali in zasveti ter poveže barve s podlago. S tem se zaščiti tudi črepinja in izdelek je primeren za okras in uporabo.


5. etapa, Novo mesto: Novomeška situla

Zmagovalec zaključne etape Dirke po Sloveniji bo prejel novomeško situlo. Okrašene bronaste situle so najpomembnejša prazgodovinska arheološka odkritja, ki so Novo mesto uvrstila na zemljevid pomembnih arheoloških najdišč. Situlska umetnost, ki je vzcvetela v 7. st. pr. n. š. na območju severne Italije, v jugovzhodnem alpskem prostoru in v Istri, je trajala vse od keltske zasedbe teh prostorov. Pomembna je zaradi likovnih upodobitev človeških in živalskih likov, ki so bili vtolčeni in vrezani v tanko bronasto pločevino. Vsi ti izdelki sodijo med najpomembnejše in najdragocenejše arheološke spomenike. V Novem mestu je bilo doslej najdeno osemnajst bronastih situl, od tega devet figuralno okrašenih. Prav zaradi bogate arheološke zgodovine je Novo mesto poimenovano v NOVO MESTO – mesto SITUL.