Kolo 5200 znova na ogled

V Mestnem muzeju Ljubljana se je odprla dolgo pričakovana nova stalna razstava o zgodovini Ljubljane z naslovom Ljubljana. Zgodovina. Mesto. Nova stalna razstava prinaša pregleden kronološki razvoj prostora ljubljanske kotline od prazgodovine do danes. Razstavo lahko razumemo kot osebno izkaznico muzeja, pomemben dokument Ljubljane ter nov prostor srečevanja in raziskovanja Ljubljančanov in turistov. Osrednji predmet razstave je kolo 5200, katerega replika bo šla tudi letos v roke zmagovalca dirke Po Sloveniji.

Veliko pozornosti so avtorji razstave – gre za ekipo kustosov Mestnega muzeja Ljubljana pod vodstvom dr. Bernarde Županek – posvetili muzejskim predmetom ter jasni kronološko zasnovani predstavitvi, ki jo je zasnovala oblikovalka Metka Dariš. Na razstavi, ki je stalne narave, je svoje mesto našlo najstarejše leseno kolo z osjo na svetu pa tudi spominska medalja ob slovesni razglasitvi Ljubljane za glavno mesto Republike Slovenije.

Domačim in tujim obiskovalcem nova razstava omogoča, da spoznajo zgodovino Ljubljane, opozarja na pomemben geostrateški položaj mesta ter na izjemne dogodke iz zgodovine tega prostora od prazgodovine do 20. stoletja. Ob prelomnicah, cesarjih in kraljih ter predsednikih, se obiskovalec sreča tudi z vsakdanjim življenjem v mestu, saj na razstavi govorijo o povsem običajnih ljudeh, ki so v mestu bivali in v njem pustili svoj pečat. Na razstavi zasledimo še nekatere lokalne posebnosti, ki so z nami že dolgo in ki nas in naše mesto danes delajo drugačne od drugih evropskih mest.

O razstavi je Blaž Peršin, direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane, dejal: »Veliko število predmetov in z njimi povezanih zgodb razpira poglede na naše glavno mesto in njegovo bogato zgodovino. Glede na to, da živimo v digitalni dobi je izkustvo originalnega muzejskega predmeta tisto, kar danes nepogrešljivo potrebujemo. Prav zato smo se odločili, da postavitev nagovarja obiskovalca z ikoničnimi predmeti iz naše zbirke. Muzejski predmet smo hoteli zavestno postaviti v fokus našega pogleda. V zadnjem obdobju smo namreč prevečkrat priča postavitvam, ko sodobne tehnologije preglasijo sposobnost gledalčeve lastne imaginacije in smo postali samo nemi opazovalci virtualnih svetov, ki nas obkrožajo.«

Strokovna vodja projekta, muzejska svetnica dr. Bernarda Županek, sicer kustosinja za antiko, ki je bila skupaj z vodjo projekta Tamaro Bregar odgovorna za postavitev razstave, stalno razstavo razume kot osebno izkaznico muzeja in dodaja: »Stalna razstava je osebna izkaznica vsakega muzeja. Od prve stalne razstave Mestnega muzeja Ljubljana letos mineva že 81 let in naših osebnih izkaznic se je do zdaj zvrstilo kar nekaj, različno velikih, z različnimi koncepti, poudarki in pristopi. Razstava Ljubljana. Zgodovina. Mesto. je zadnja v tem nizu. Z njo se konceptualno vračamo na izhodišče: naša razstava je postavljena kronološko, od prazgodovine do 20. stoletja, predstavitve so jasne in pregledne, izpostavljeni so ključni poudarki, v središču so predmeti in zgodbe, ki jih le-ti nosijo.«

Muzejski predmeti in kaj nam o njih povedo kustosi, konservatorji, antropologi, kuharji in frizerji

Razstava ponuja pregled zgodovine Ljubljane tudi na kreativen in zabaven način: interaktivi (ki so pretežno namenjeni otrokom, zraven pa vedno uživajo tudi odrasli), kratki filmi (s kuharskimi namigi Boštjana Napotnika, frizerskimi oprijemi Boruta Kusterja, izjavami arheologov ob prelomnih odkritjih ter opisi predmetov, kot jih vidijo konservatorji, proučujejo fizični antropologi in poznajo kustosi), tematska vodstva (sledijo jeseni) in delavnice (za najrazličnejše ciljne skupine) obiskovalcem stalne razstave nudijo bolj neposreden stik s preteklostjo, tudi tisto, ki je niso sami doživeli. Stalna razstava je tako odlično izhodišče za raziskovanje Ljubljane ali pa prostor za osvežitev in poglobitev poznavanja le-te.

Ljubljana kot križišče poti in stičišče ljudi

Ljubljana se je v svoji zgodovini nenehno srečevala z različnimi obrazi, ki so jo zaznamovali. Med njimi je tudi veliko takih, ki niso del učbenikov, pa vendar so tudi oni obogatili mesto, prispevali svoje zgodbe in naredili Ljubljano edinstveno. Galerija njihovih portretov – iz muzejske zbirke jo je skupaj z ekipo MGML poustvaril ljubljanski umetnik Damijan Kracina, zvočno pa pospremil Sašo Kalan – obiskovalca nove stalne razstave čisto na začetku na izviren in presenetljiv način opozori, da smo prav prebivalci in obiskovalci mesta tisti, ki ustvarjamo njeno urbano celoto.

O zgodovini Ljubljane tudi v novi monografiji, ki izide jeseni

Razstavo bo od jeseni spremljala monografija, ki bo v pregledni in slikovno bogati obliki govorila o najpomembnejših poglavjih razvoja našega glavnega mesta.

Urednica monografije muzejska svetnica Mojca Ferle o monografiji pove, da »gre za poljudnoznanstveno monografijo o zgodovini Ljubljane s predstavitvijo petih velikih obdobij ljubljanske preteklosti: od prvih sledov človeka do stalne poselitve in izgradnje naselij v prazgodovini, čas prvega mesta v dobi Rimljanov, nastajanje in razvoj strnjenega srednjeveškega mesta, kulturni in urbani razvoj v novem veku ter razgibano politično dogajanje v 20. stoletju.«

Ne zamudite v prvih mesecih po odprtju razstave

Redna javna vodstva po novi stalni razstavi bodo potekala v slovenskem jeziku vsako soboto ob 16.30, v angleškem pa vsako nedeljo ob 16.30.

Ne zamudite vodstva s kustosi in avtorji razstave na dva posebna dneva: Mednarodni dan muzejev (18. maj) ter Poletna muzejska noč (16. junij).

Nova stalna razstava nudi odlično izhodišče za programe, namenjene vrtčevskim in šolajočim otrokom. Interaktivi pa zagotavljajo, da razstava nudi enkratno priložnost za družinski potep med tisočletji in stoletji ljubljanskega prostora.

mgml.si

Besedilo: Mestni muzej Ljubljana

Foto: Andrej Peunik/MGML