Trofeje – od kočevskega medveda do kolesa preko zmaja in simbola zreškega kovaštva ter situle

O letošnjih etapnih trofejah, za katere se simbolično žene in prizadeva karavana preko 150 domačih in tujih kolesarjev, smo doslej že nekaj napisali. Gostitelji ciljev posameznih etap so se namreč letos odločili, da z zmagovalnimi trofejami dodatno opozorijo še na bogata zgodovinska izročila in zanimivosti slovenskih pokrajin, ki segajo več tisoč let nazaj in še danes zaznamujejo pokrajino in ljudi.

Na kočevskem namreč še danes kraljuje znameniti kočevski medved, ki v resnici ni kaj dosti prijazen ob neposrednem srečanju s človekom, toda tako medvedi kot ljudje sobivajo tako ali drugače, saj si oboji – lastijo pravico do naravnega habitata. Ključno je, da nihče »ne prestopi meje drugega«. Tako je tudi simbol Kočevja, lesena skulptura rjavega medveda, pristala v rokah letošnjega zmagovalca prve etape, Irca Sama Bennetta.

Ljubljano zaznamuje mogočni zeleni zmaj, ki je svoj »dom« našel na enem izmed znamenitih ljubljanskih mostov, ki so prav tako posebnost slovenske prestolnice, ene najlepših na svetu, kot zelo rad poreče tudi njen župan, Zoran Janković. In tudi kovinska skulptura zelenega zmaja je tako pristala v rokah zmagovalca druge etape, Slovenca Luke Mezgeca.

V Zrečah so sicer nekaj časa razmišljali, kaj lahko podarijo zmagovalcu kraljevske etape, ki je kolesarje popeljala od Celja skozi Zreče, ki ležijo v objemu mogočnih pohorskih vrhov, točno tam, kjer se reka Dravinja umiri in poveže ta svet z Dravinjskimi goricami, pa tja do Rogle, ki leži na več kot 1500 metrov nadmorske višine. In so se naposled odločili za simbol kovaške obrti in danes industrije, ki je na teh koncih »doma« že od starodavnih časov naprej. Gre za skulpturo, ki predstavlja kovaško orodje, saj tej slovenski pokrajini danes daje poseben gospodarski »tempo« prav podjetje Unior in vrsta malih obrtnikov. Tako so prav posebne »klešče« letos pristale v rokah zmagovalca tretje etape, Poljaka Rafaela Majke.

Starodavna sicer v originalu kovinska situla, pa je simbol dolenjske prestolnice, ki se letos ponaša tudi z nazivom jantarno mesto po arheoloških nahajališčih jantarja. Sicer je Novo mesto tudi mesto situl, posebnih posod še iz obdobja halštata, ki so služila predvsem v času slavja, saj se je iz njih pilo vino. Letošnji zmagovalec zaključne, četrte etape sicer ne bo dobil kovinsko, pač pa kristalno repliko te znamenite posode, kar je še bolj primerno današnjemu času in še posebej slavnostnemu trenutku ob zaključku letošnje 24. dirke Po Sloveniji.

In še čisto za konec – trije najboljši kolesarji v generalni razvrstitvi letošnje slovenske zelene pentlje bodo ob koncu prejeli posebne trofeje: replike najstarejšega znanega, 5200 let starega lesenega kolesa z osjo, ki so ga našli na Ljubljanskem barju. Izum kolesa je temelj človeške civilizacije in kulture. Tisočletja izumljanja niso iznašla ničesar, kar bi ga lahko nadomestilo. Kolo spodbuja napredek in ustvarjalnost. In najstarejše leseno kolo z osjo na svetu, je bilo odkrito prav v Sloveniji, na Ljubljanskem barju. Replika tega izjemno natančno izdelanega kolesa, kar strokovnjaki enačijo celo z genialnostjo in natančnostjo slovitega Leonarda da Vincia, pa je izdelana v najsodobnejši 3D tehniki.

Restavratorka Mestnega muzeja Ljubljana, Katarina Toman Kracina, po izobrazbi sicer slikarka, ki je zasnovala pokal, nam je zaupala, da je vsaka od treh trofej terjala skoraj 50 ur zelo natančnega, kompleksnega in zahtevnega dela, katerega so opravili v ljubljanskem podjetju INTRI. Model se tiska iz posebnih prašnih delcev na osnovi 3D skena, ki so ga izdelali po originalnem kolesu v Nemški konservatorski delavnici v Mainz-u, brez mavca, brez dotikanja originala. Sken se namreč vzame z laserskim čitalnikom. Natisnjen model se na to natančno pobarva, kar je delo muzejskega restavratorja, vse skupaj pa je še obdano in postavljeno na podstavek iz pleksija. Dodajmo še, da je gravura prvega mesta na pokalu izdelana tudi s pravimi zlatimi lističi, vsak pokal posebej pa ima tudi certifikat, saj želimo zgodbo te prestižne trofeje približati ne zgolj zmagovalcu 24. dirke Po Sloveniji pač tudi celemu svetu.

Foto: Vid Ponikvar / Sportida