Uvod dirke Po Sloveniji Nemcu Ackermannu

Najboljši šprinter dirke po Italiji je pričakovano pokazal mišice že v uvodni etapi 26. Dirke po Sloveniji. Pascal Ackermann (BORA – hansgrohe) je upravičil vlogo favorita v dolgem šprintu, najboljši Slovenec pa je bil Luka Mezgec (Mitchelton – Scott) na četrtem mestu.

171 kilometrov dolga etapa s štartom v Ljubljani in ciljem v Rogaški Slatini je pričakovano postregla z zaključnim šprintom, vendar se je v boj za zmago vmešala precej manjša skupina, kot smo pričakovali. 129 kolesarjev iz 19 ekipe se je na pot iz prestolnice na Štajersko podala v lepem sončnem vremenu, ves čas pa so jih ob poti spremljali tudi navijači.

Težko rečemo, da je bila prva polovica etape dolgočasna, še posebej to ne velja za tri ubežnike, ki so na vso moč poganjali pedale in se skušali doseči nemogoče – pobegniti izredno močnim skupinam s šprinterji. Slovenska trojica Aljaž Jarc (Adria Mobil), Matic Grošelj (Ljubljana Gusto Santic) in Aleš Pirih (Slovenska reprezentanca) si je privozila tudi že več kot štiri minute prednosti, a to seveda ni bilo dovolj. Vročina in dolgi kilometri so seveda tudi terjali svoj davek in najprej je odpadel Pirih, nato pa še Grošelj, Jarc pa je bil za borbeno vožnjo nagrajen z uvrstitvijo na skupno mesto in modro majico vodilnega v razvrstitvi gorskih ciljev in belo majico najboljšega mladega kolesarja (na dirki bo jutri nosil modro). Po gorskem cilju na Planini pri Sevnici se je nato oblikova nova ubežna skupina v kateri je bilo sprva deset kolesarjev, proti koncu pobega pa le še pet. V njej je bil tudi Italijan Diego Ulissi, sotekmovalec Tadeja Pogačarja in Jana Polanca v ekipi UAE Team Emirates. Ulissi sicer ni prišel do končne zmage, je pa jasno nakazal, da na dirki misli resno.

Aljaž Jarc (Adria Mobil) je po odličnem nastopu povedal: »Dogovorili smo se, da moramo danes nastopiti v begu, saj lahko na prvi etapi z malo sreče oblečeš tudi majico. Trije kolesarji smo bili složni vse do prvega resnejšega klanca, kjer sem ostal sam. Zmagal sem na gorskem cilju in v letečem šprintu si in priboril bonikikacijske sekunde in s tem belo majico. Na spustu me je ujela manjša skupina močnih kolesarjev, ki sem se ji priključil, vendar nismo bili složni in glavnina nas je ujela 20 kilometrov pred ciljem. Z dirko sem zadovoljen, saj sem dal vse od sebe in nositi majico na tako močni dirki je dobra motivacija.«

Glavnina se je sicer na vzponu na Planino razredčila, vendar so vsaj favoriti za šprint zadržali stik in se na koncu tudi pomerili za končno zmago. V Rogaški Slatini smo videl izredno dolg šprint, za kar je 'krivec' Luka Mezgec, ki je zelo zgodaj potegnil. Luka po koncu etape: »V cilj je nepričakovano prišla manjša skupina, kot smo mislili. Videl sem, da ostali nimajo veliko pomočnikov in sem hitro štartal, nisem želel, da bi me zaprli. Na žalost sem moral malo ‘pobremzat’ in to me je stalo boljše uvrstitve. Hotel sem jih presenetiti, ampak 500 metrov dolg šprint je bil predolg.«

Dolg šprint je presenetil tudi nemškega asa Pascala Ackermanna, ki pa je vendarle ta trenutek med najboljšimi šprinterji na svetu – če že ni najboljši – in na koncu do presenečenja ni prišlo. Zmaga je šla tako v Nemčijo, uvrstitev med najboljše tri pa sta Mezgecu preprečila Italijana Giacomo Nizzolo (Dimension Data) in Simone Consonni (UAE Team Emirates).

Ackermann je po dirki povedal: »To je bil najdaljši šprint v mojem življenju. Mezgec nas je presenetil z napadom iz ozadja in moral sem odgovoriti. Na koncu sem bil zadnjih 200 metrov sam. Vendar sem po Giru v odlični formi, celo na klancih sem užival. V pobegu smo imeli Schwarzmanna, tako da zaradi tega nisem bil vznemirjen, stvari smo imeli pod kontrolo. Zares sem zadovoljen z ekipo.«

Ackermann je zdaj tudi vodilni v skupnem seštevku dirke in bo jutri nosil zeleno majico. 2. etapa v dolžini 146,3 kilometra bo potekala po Štajerski in sicer od Maribora do Celja, vendar bo profil veliko bolj razgiban in v zaključku se lahko zgodi marsikaj.

Foto: Sportida